V evangeliju velike noči apostol Janez kot živa priča na preprost način pripoveduje, kako je skupaj z Marijo Magdaleno in Petrom doživel vstajenjsko jutro. Jezusova smrt je bila zanje dejstvo. Kot praktični ljudje, ribiči, niso bili pripravljeni na presenečenje vstajenja. Razumljivo, da so takoj pomislili, da je Jezusovo telo nekdo ukradel. V odprtem grobu so našli povoje, v katere je bilo povito telo in ob strani zložen prtič, ki je prikrival Jezusov obraz, med tem, ko so ga nosili v grob. Dejstvo praznega groba, dejstvo, da sami telesa niso odnesli in da to Jezusovim nasprotnikom sploh ni bilo v interesu, jih je začelo utrjevati v prepričanju, da se je res zgodil čudež, vendar jim še vedno vse skupaj ni bilo jasno. Današnje dragoceno in realistično Janezovo pričevanje, skupaj z izkušnjami, ki so jih apostoli doživeli v naslednjih dneh, je postalo za vse prihodnje rodove, do nas danes, vir trdne gotovosti, da je Kristus zares vstal in da je smrt premagana za vedno.

Vsem Vam voščimo veselo in blagoslovljeno alelujo Kristusovega vstajenja.

Vaši duhovniki