JOŽEF DELAVEC – 1. maj

Vsako pošteno delo je častno! Danes praznujemo dvojni praznik; najprej državni praznik dela in ob tem tudi praznik sv. Jožefa Delavca. Lahko smo veseli, da se na današnji dan združujejo različni miselni tokovi: tako politični kot tudi kulturni in verski.

Vsi namreč priznavamo, da je vsako pošteno delo častno. Kristjani pa h temu dodajamo, da smo prav po svojem poštenem delu najbolj podobni Bogu Stvarniku, ki je ustvaril ta svet. Ob prazniku dela lahko še posebej pomislimo na delo naših rok. Če je ročnega dela zaradi sodobne tehnike in digitalnih naprav vedno manj, pa moramo na drugi strani priznati, da sodobna krščanska misel vedno bolj vrednoti ročno delo. Takšno delo naših rok ne pomeni »kazen za greh«, ampak je uresničitev nas samih, saj smo po svoji naravi delavna in ustvarjalna bitja. Morda so nam kristjanom najlepši vzgled najbolj duhovni menihi (kartuzijani), ki imajo v svojem dnevnem redu, da mora vsak izmed njih nekaj ur na dan prav tako fizično delati.

Tudi danes vidimo, da brez fizičnih delavcev naša družba ne more delovati in obstati, zato je prav, da se vsaj enkrat na leto tega zavemo in se jim zahvalimo: vsem tem, ki čistijo ulice, pobiraj smeti, razkužujejo bolnice, delajo za stroji in mnogim drugim, ki fizično garajo za svojo skromno plačo, ali pa se ubadajo s kmetijo, ter jim povemo, da jih zelo spoštujemo. (p. Bogdan Knavs OFM)

 

Molitev.

K tebi, o sveti Jožef, pribežimo v svojih stiskah, in ko smo na pomoč poklicali tvojo sveto nevesto, prosimo zaupljivo tudi tvojega varstva. Pri ljubezni, ki te je vezala z brezmadežno Devico, Božjo Materjo, in pri očetovski ljubezni, s katero si objemal dete Jezusa, te ponižno prosimo, ozri se milostno na delež, ki ga je pridobil Jezus s svojo krvjo, in pomagaj nam v naših potrebah s svojo močjo in priprošnjo.

O skrbni varuh Svete družine, varuj izvoljeno ljudstvo Jezusa Kristusa; odvrni od nas, ljubezni polni oče, vsako kugo zmot in greha. Podpiraj nas milostno iz nebes, o mogočni naš varuh, v tem boju zoper moči teme, in kakor si nekdaj otel dete Jezusa iz smrtne nevarnosti, tako brani zdaj sveto Cerkev Božjo sovražnega zalezovanja in vsakega nasprotovanja. Varuj nas vsekdar, da bomo po tvojem zgledu in s tvojo pomočjo mogli sveto živeti, srečno umreti in doseči večno zveličanje v nebesih. Amen.

Na praznik sv. Jožefa, v sredo, 1. maja je sveta maša samo ob 9. uri v podružnični cerkvi sv. Roka. Lepo vabljeni.

 

ŠMARNICE

Mesec maj je mesec, ki je posvečen Božji materi Mariji. V tem mesecu nabiramo šmarnice za Marijo, zato ste lepo vabljeni k šmarnični pobožnosti. Šmarnice so vsak dan zjutraj ob 8. uri za odrasle in zvečer ob 19. uri za otroke in mladino. Za otroke in mlade so šmarnice v ponedeljek, torek in sredo brez sv. maše, v četrtek, petek in soboto pa s sveto mašo. Sv. maša z šmarničnim branjem za odrasle bo med tednom vsak dan ob 8. uri zjutraj.

Dragi otroci in starši lepo vabljeni.

Šmarnice za otroke je napisala Lucija Čakš. V 31 šmarničnih zgodbah Lucija spretno prepleta življenjsko zgodbo p. Ivana Žužka z zgodbo vrana Pavleta in pikapolonice Ive, ki otrokom izmenično pripovedujeta o preizkušnjah, spoznanjih, naukih in zabavnih prigodah p. Ivana Žužka.

Šmarnično branje za odrasle z naslovom Naj ti bom nežni rdeči cvet je pripravil p. Branko Petauer, govori pa o Božji služabnici Cvetani Priol. Spremljamo Cvetanino življenje, v katerem se prepletajo njena odločitev za poglobljeno pripadnost Bogu in za svetništvo, popolna predanost Njegovi volji z vdanim sprejemanjem bolezni in trpljenja in njena odločitev, da tudi druge privede do Boga, zlasti bolne in najbolj oddaljene. Besedila so obogatena z dnevniškimi zapiski te vzornice pevcem, glasbenikom, pastoralnim delavcem, katehistinjam, bolnikom, vsem trpečim, preizkušanim in tudi misijonarjem, saj je zase zapisala, da je misijonarka na bolniški postelji.

 

ŠMARNICE PRI DOLENČEVI KAPELI V DRAGOMILEM

V nedeljo, 5. maja ob 16. uri ste lepo vabljeni k šmarnični pobožnosti, ki bo pri Dolenčevi kapeli v Dragomilem.

 

PRVI PETEK – 3. maj

Na prvi petek v mesecu sta sv. maši ob 9. in 19. uri. Ta dan je obisk bolnikov na domu. Obisk v Domu upokojencev pa bo v petek, 10. maja.

 

  1. FLORIJAN – zavetnik gasilcev

V mnogih cerkvah in tudi na gasilskih stavbah vidimo podobo sv. Florijana. Tega rimskega častnika upodabljajo s čelado ali zastavo ter z vedrom v roki, s katerim gasi gorečo hišo. Gasilci so si ga izbrali za svojega priprošnjika, saj je zavetnik proti požarom in proti povodnji. Naši predniki so se mu radi priporočali v molitvi, da bi jih varoval zemeljskega in večnega ognja.

Na sam god sv. Florijana, v soboto, 4. maja ob 17. uri bo pri gasilskem domu PGD Šmarje pri Jelšah sv. maša za vse žive in pokojne gasilce in gasilke. Lepo vabljeni.

 

PRVA SOBOTA – 4. maj

Po večerni sv. maši lepo vabljeni k tihi molitvi – adoraciji pred Najsvetejšim. Pridite in položimo pred Gospoda svoje prošnje in zahvale. Pridite in molimo. Najsvetejše je izpostavljeno do 22. ure.

 

PRVA NEDELJA – 5. maj

Pred nami je prva nedelja v mesecu in darovanje okoli oltarja – ofer. Vaš dar je namenjen za obnovo veroučne hiše. Iskrena Bog povrni za vaše darove, ki jih namenjate za obnovo in potrebe župnije.

 

ORATORIJ 2024

Za letošnjo oratorijsko temo so ponovno pokukali v »knjigo vseh knjig«. Spremljali bomo preroka Daniela, ki je živel v času izraelskega izgnanstva v Babilonu. Kot nadarjen mladenič je bil s svojimi tovariši vpoklican na dvor, kjer je sčasoma zaradi svoje modrosti in sposobnosti razlaganja sanj postal pomemben svetovalec kar trem babilonskim kraljem. Pri tem je v sovražnem okolju ostajal zvest svoji veri in vrednotam, zaradi česar je bil tarča več spletk. K sreči je lahko vedno računal na Božjo varstvo – celo ko je bil vržen v levjo jamo …

Oratorij bo od 1. do 5. julija 2024.

 

ČIŠČENJE IN KRAŠENJE ŽUPNIJSKE CERKVE IN VEROUČNIH PROSTOROV

V mesecu aprilu so za naše svetišče in veroučne prostore skrbeli verniki iz Vrha in Močel. Iskrena hvala, da ste v tem mesecu skrbeli za snažnost in lepoto našega svetišča in veroučnih prostorov.

V mesecu maju skrbijo za čiščenje in krašenje župnijske cerkve ter veroučnih prostorov verniki iz Zastranja in Šmarja.